Vsebina
Prisotnost belega mleku podobnega izcedka, ki ima lahko neprijeten vonj, v nekaterih primerih ustreza glavnemu simptomu kolpitisa, to je vnetju nožnice in materničnega vratu, ki ga lahko povzročijo glivice, bakterije in praživali, kot je npr. Candida sp., Gardnerella vaginalis in Trichomonas sp.
Da bi ugotovil, ali gre za kolpitis, mora ginekolog ovrednotiti simptome, ki jih je predstavila ženska, poleg tega pa je treba opraviti tudi teste, ki omogočajo prepoznavanje znakov vnetja in povzročitelja infekcije, odgovornega za kolpitis, na primer Schillerjev test in kolposkopijo. Preberite več o kolpitisu.
Simptomi kolpitisa
Glavni simptom kolpitisa je belkast ali sivkast izcedek iz nožnice, podoben mleku, ki je včasih lahko bulozen, čeprav to ni zelo pogosto. Poleg tega nekatere ženske poročajo o smradu v intimnem predelu, podobnem vonju rib, ki se po intimnem stiku pokaže še bolj očitno.
Poleg odvajanja lahko zdravnik med pregledom prepozna znake sluznice materničnega vratu ali nožnice, pri čemer razlikuje vrste kolpitisa med:
- Difuzni kolpitis, za katerega je značilna prisotnost majhnih rdečih pik na vaginalni sluznici in materničnem vratu;
- Žariščni kolpitis, pri katerem lahko na vaginalni sluznici opazimo okrogle rdeče lise;
- Akutni kolpitis, za katerega je poleg prisotnosti rdečih pik značilno tudi otekanje sluznice nožnice;
- Kronični kolpitis, kjer v nožnici opazimo bele in rdeče pike.
Če ima ženska bel izcedek in zdravnik med oceno nožnice in materničnega vratu ugotovi spremembe, ki kažejo na vnetje, je pomembno, da se opravijo testi, da se ugotovi vzrok kolpitisa in začne zdravljenje.
Glavni vzroki
Kolpitis običajno povzročajo mikroorganizmi, ki so del običajne vaginalne mikrobiote, z izjemo Trichomonas sp., in da se lahko zaradi neustreznih higienskih navad, kot je na primer pogosta uporaba nožnice ali nošenje bombažnega spodnjega perila, razmnoži in povzroči okužbo in vnetje genitalne regije.
Poleg tega se lahko kolpitis zgodi tudi, ko imate več kot 4 ure časa s tamponom v nožnici, kar je posledica hormonskih sprememb, uporabe antibiotikov ali seksa med menstruacijo ali seksa brez kondoma.
Pomembno je, da se ugotovi vzrok kolpitisa, da lahko zdravnik navede najustreznejše zdravljenje, ki se običajno opravi z uporabo protimikrobnih sredstev, katerih cilj je odpraviti odvečni mikroorganizem, odgovoren za kolpitis, poleg tega pa spodbujati obnovo vaginalnega tkiva in materničnega vratu. Razumevanje načina zdravljenja kolpitisa.
Kako vedeti, ali gre za kolpitis
Poleg ocene simptomov, ki jih je predstavila ženska, bi moral ginekolog opraviti še nekaj testov, da preveri indikativne znake kolpitisa. Tako zdravnik oceni intimno regijo, ugotovi znake vnetja ter opravi teste in preiskave, ki pomagajo ugotoviti diagnozo kolpitisa in prepoznajo mikroorganizem, odgovoren za vnetje, pri čemer je najbolj indicirano:
- PH test: večji od 4,7;
- 10% KOH test: pozitiven;
- Svež pregled: narejen iz analize vzorca vaginalnega izločka in ki pri kolpitisu kaže na zmanjšanje laktobacilov, znanih tudi kot Doderleinovi bacili in redkih ali odsotnih levkocitov;
- Gramov test: narejen je iz analize vzorca nožničnega izločka in katerega namen je identificirati mikroorganizem, odgovoren za vnetje;
- Test urina tipa 1: ki poleg prisotnosti lahko kaže na prisotnost znakov, ki kažejo na okužbo Trichomonas sp., ki je eden od odgovornih za kolpitis;
- Schillerjev test: pri katerem zdravnik prenaša snov z jodom na notranjo stran nožnice in materničnega vratu, pri čemer ugotovi možne spremembe v celicah, ki kažejo na okužbo in vnetje;
- Kolposkopija: ki je najprimernejši test za diagnosticiranje kolpitisa, saj omogoča zdravniku podrobno oceno vulve, nožnice in materničnega vratu, poleg tega pa je mogoče prepoznati znake, ki kažejo na vnetje. Razumevanje načina kolposkopije.
Poleg teh testov lahko zdravnik opravi tudi test Papa, ki je znan tudi kot preventivni test, vendar ta test ni primeren za diagnozo kolpitisa, saj ni specifičen in ne kaže dobro znakov vnetja ali okužbe. .
Nekatere teste, za katere je navedeno, da gre za kolpitis, je mogoče opraviti med posvetovanjem z ginekologom, rezultat pa ima oseba med posvetovanjem, drugi pa morajo vzorec, zbran med posvetovanjem, poslati v laboratorij, da ga lahko analizirajo in lahko ima diagnozo.