Vsebina
Zdravljenje sindroma izgorelosti mora voditi psiholog ali psihiater in se običajno izvaja s kombinacijo zdravil in terapij 1 do 3 mesece.
Sindrom izgorelosti, ki se pojavi, ko se posameznik počuti izčrpan zaradi pretiranega stresa, ki ga povzroča delo, zahteva, da bolnik počiva za lajšanje simptomov, na primer glavobola, palpitacij in bolečin v mišicah. Naučite se prepoznati simptome sindroma izgorelosti.
Psihološka obravnava
Psihološko zdravljenje s psihologom je zelo pomembno za tiste, ki imajo sindrom izgorelosti, saj terapevt bolniku pomaga najti strategije za boj proti stresu. Poleg tega posvetovanja ljudem nudijo čas za odzračevanje in izmenjavo izkušenj, ki pomagajo izboljšati samospoznavanje in pridobiti večjo varnost pri svojem delu.
Poleg tega pacient med psihološko obravnavo najde nekaj strategij
- Reorganizirajte svoje delo, na primer skrajšajte delovni čas ali naloge, za katere ste odgovorni;
- Povečajte druženje s prijatelji, da se odvrnete od delovnega stresa;
- Delajte sproščujoče dejavnosti, na primer ples, obisk kina ali odhod s prijatelji;
- Za sprostitev nabranega stresa se ukvarjajte s telesno vadbo, na primer s hojo ali pilatesom.
V idealnem primeru bi moral pacient izvajati različne tehnike hkrati, da je okrevanje hitrejše in učinkovitejše.
Zdravila, ki jih je mogoče uporabiti
Za zdravljenje sindroma izgorelosti lahko psihiater nakaže zaužitje antidepresivov, na primer sertralina ali fluoksetina, na primer za lažje premagovanje občutka manjvrednosti in nezmožnosti ter pridobivanje samozavesti, ki so glavni simptomi, ki jih kažejo bolniki z Sindrom izgorelosti.
Znaki izboljšanja
Ko bolnik s sindromom izgorelosti pravilno opravi zdravljenje, se lahko pojavijo znaki izboljšanja, kot so večja zmogljivost pri delu, večja samozavest in manjša pogostost glavobolov in utrujenosti.
Poleg tega ima delavec v službi večji dohodek, s čimer povečuje svoje počutje.
Znaki poslabšanja
Znaki poslabšanja sindroma izgorelosti se pojavijo, ko posameznik ne upošteva priporočenega zdravljenja in vključujejo popolno izgubo motivacije v zvezi z zaposlitvijo, ki se konča s pogosto odsotnostjo in razvojem motenj v prebavilih, kot sta na primer driska in bruhanje.
V najhujših primerih lahko posameznik razvije depresijo in ga bo morda treba hospitalizirati, da ga bo zdravnik vsak dan ocenil.