Vsebina
Kardiovaskularne bolezni so bolezni, ki se običajno pojavijo s starostjo ali zaradi nezdravih življenjskih navad, na primer z visoko vsebnostjo maščob in pomanjkanjem telesnih dejavnosti, kot so na primer hipertenzija, srčno popuščanje in infarkt. Vendar pa lahko bolezni srca in ožilja diagnosticiramo že ob rojstvu, na primer v primeru prirojene srčne bolezni.
Poleg tega se lahko bolezni srca in ožilja pojavijo kot posledica okužb z virusi, glivicami ali bakterijami, kar povzroči vnetje srca, kot v primeru endokarditisa in miokarditisa.
Glavne bolezni srca in ožilja
1. Hipertenzija
Za hipertenzijo je značilno zvišanje krvnega tlaka, običajno nad 130 x 80 mmHg, kar lahko vpliva na pravilno delovanje srca. Takšna situacija se lahko zgodi na primer zaradi staranja, premalo gibanja, povečanja telesne mase ali prekomernega uživanja soli, vendar se hipertenzija lahko zgodi tudi zaradi drugih situacij, na primer diabetesa ali ledvičnih bolezni.
Povišanje krvnega tlaka običajno ne povzroča simptomov, v nekaterih primerih pa ga lahko opazimo pri nekaterih od njih, kot so na primer omotica, glavobol, spremembe vida in bolečine v prsih. Naučite se prepoznati hipertenzijo.
Kaj storiti: Pomembno je, da krvni tlak nadzorujemo, da preprečimo pojav drugih srčno-žilnih bolezni, na primer srčnega popuščanja. Tako je priporočljivo, da oseba poleg diete z nizko vsebnostjo soli sledi tudi zdravljenju, ki ga vodi kardiolog, ki običajno vključuje uporabo zdravil.
Pomembno je tudi, da se ukvarjate s telesnimi aktivnostmi, izogibate se kajenju, pijete vsaj 2 litra vode na dan in dnevno preverjate tlak. Če tlak ostane visok tudi pri priporočenem zdravljenju, je priporočljivo, da se vrnete k kardiologu, da bo mogoče opraviti novo oceno in spremeniti zdravljenje.
2. Akutni miokardni infarkt
Akutni miokardni infarkt (AMI) ali srčni napad se zgodi zaradi prekinitve pretoka krvi v srce, največkrat zaradi kopičenja maščobe v žilah. Najbolj značilen simptom srčnega napada je bolečina v prsih, ki lahko seva v roko, lahko pa se pojavijo tudi omotica, hladen znoj in slabo počutje.
Kaj storiti: V primerih infarkta je najbolj priporočljivo, da osebo odpeljejo v najbližjo bolnišnico, da začne zdravljenje, kar lahko storimo z uporabo zdravil, ki preprečujejo nastajanje krvnih strdkov in spodbujajo pretok krvi. , operacija ali angioplastika, ki je postopek, katerega cilj je obnoviti krvni obtok. Razumevanje načina zdravljenja infarkta.
Poleg tega je po nujnem zdravljenju pomembno upoštevati zdravniške smernice, redno jemati zdravila, sprejemati zdrave navade, kot so redna telesna dejavnost in prehrana z malo maščobne hrane ter bogata s sadjem in zelenjavo.
3. Srčno popuščanje
Srčno popuščanje je pogostejše pri ljudeh z visokim krvnim tlakom, kar lahko privede do oslabitve srčne mišice in posledično do težav pri črpanju krvi v telo. Glavni simptomi, povezani s srčnim popuščanjem, so progresivna utrujenost, otekanje nog in stopal, suh kašelj ponoči in težko dihanje.
Kaj storiti: kardiolog mora navesti zdravljenje srčnega popuščanja, pri čemer so na splošno indicirana zdravila za zniževanje tlaka, kot sta Enalapril in lizinopril, na primer povezana z diuretiki, kot je furosemid.
Poleg tega je priporočljiva redna vadba, če jo kardiolog pravilno navede, in zmanjšajte porabo soli, nadzor nad tlakom in posledično izogibanje dekompenzaciji srca.
4. Prirojena srčna bolezen
Prirojene bolezni srca so tiste, pri katerih se srce med razvojnim procesom spremeni tudi med nosečnostjo, kar lahko povzroči spremembe v funkciji srca, ki se že rodi z otrokom. Te bolezni srca lahko prepoznamo celo v maternici maternice z ultrazvokom in ehokardiografijo in so lahko blage ali hude. Poznati glavne vrste prirojenih srčnih bolezni.
Blage prirojene bolezni srca običajno nimajo simptomov in oseba lahko živi normalno življenje. V primeru hude srčne bolezni pa bo morda potrebna operacija takoj po rojstvu otroka, da se popravi strukturna napaka ali celo presadi srce.
Kaj storiti: Zdravljenje prirojene srčne bolezni se razlikuje glede na resnost in v primeru hude prirojene srčne bolezni je priporočljivo v prvem letu življenja opraviti operacijo ali presaditev srca. V primeru blage srčne bolezni zdravljenje poteka z namenom lajšanja simptomov, kardiolog pa lahko na primer za uravnavanje srčnega utripa nakaže uporabo diuretikov in zaviralcev adrenergičnih receptorjev beta.
5. Endokarditis
Endokarditis je vnetje tkiva, ki notranje obloži srce, ki ga običajno povzroči mikroorganizem, običajno glive ali bakterije, ki je prišel v krvni obtok in prišel do srca, ki se nato imenuje infekcijski endokarditis. Čeprav je okužba glavni vzrok za endokarditis, se ta bolezen lahko zgodi tudi zaradi drugih bolezni, na primer raka, revmatične mrzlice in avtoimunskih bolezni.
Simptomi endokarditisa se sčasoma pojavijo z vztrajno zvišano telesno temperaturo, prekomernim znojenjem, bledo kožo, bolečinami v mišicah, stalnim kašljem in zasoplostjo. V hujših primerih lahko opazimo tudi prisotnost krvi v urinu in izgubo teže.
Kaj storiti: Glavna oblika zdravljenja endokarditisa je uporaba antibiotikov ali antimikotikov za boj proti mikroorganizmu, odgovornemu za bolezen, zdravljenje pa je treba izvajati v skladu s smernicami kardiologa. Poleg tega bo morda treba spremeniti prizadeti ventil.
6. Srčne aritmije
Srčna aritmija ustreza spremembi srčnega utripa, zaradi česar lahko utripanje postane hitrejše ali počasnejše, kar povzroči na primer simptome, kot so utrujenost, bledica, bolečine v prsih, hladen znoj in težko dihanje.
Kaj storiti: Zdravljenje, ki ga določi kardiolog, se razlikuje glede na simptome, ki jih je predstavila oseba, vendar je namenjeno uravnavanju srčnega utripa. Tako je lahko indicirana uporaba zdravil, kot sta Propafenone ali Sotalol, na primer defibrilacija, implantacija srčnega spodbujevalnika ali operacija ablacije. Ugotovite, kako se izvaja zdravljenje srčne aritmije.
Pomembno je tudi, da se na primer izogibate uživanju alkohola, mamil in kofeinskih pijač, saj lahko poleg rednih telesnih dejavnosti in uravnotežene prehrane spremenijo srčni utrip.
7. Angina
Angina ustreza občutku teže, bolečine ali stiskanja v prsnem košu in se običajno zgodi, kadar pride do zmanjšanja pretoka krvi v srce, kar je pogosteje pri ljudeh, starejših od 50 let, ki imajo visok krvni tlak, dekompenzirano sladkorno bolezen ali ki imajo nezdrave življenjske navade, kar povzroči prekinitev pretoka krvi zaradi kopičenja maščobe v žilah. Poznajte glavne vrste angine.
Kaj storiti: Zdravljenje angine priporoča kardiolog glede na vrsto angine, priporočamo pa počitek ali uporabo zdravil za nadzor simptomov, izboljšanje krvnega pretoka, uravnavanje krvnega tlaka in preprečevanje nastajanja strdkov.
8. Miokarditis
Miokarditis je vnetje srčne mišice, ki se lahko zgodi zaradi okužb v telesu, ki se lahko zgodi med okužbo z virusom ali kadar je napredovala okužba z glivicami ali bakterijami. To vnetje lahko v hujših primerih povzroči več simptomov, na primer bolečine v prsih, nepravilen srčni utrip, pretirano utrujenost, težko dihanje in otekanje nog.
Kaj storiti: Miokarditis se običajno reši, ko okužbo pozdravimo z uporabo antibiotikov, antimikotikov ali protivirusnih zdravil, vendar če simptomi miokarditisa trajajo tudi po zdravljenju okužbe, je za začetek zdravljenja pomembno, da se posvetujete s kardiologom. priporoča se uporaba zdravil za zmanjšanje tlaka, zmanjšanje otekline in nadzor srčnega utripa.
9. Valvulopatije
Valvulopatije, imenovane tudi bolezni srčnih zaklopk, se pogosteje pojavljajo pri moških, starejših od 65 let, in ženskah, starejših od 75 let, zgodijo pa se zaradi kopičenja kalcija v srčnih zaklopkah in ovirajo pretok krvi zaradi njihovega otrdelosti.
V nekaterih primerih se lahko pojavijo simptomi valvulopatije, vendar na primer nekateri simptomi, ki lahko kažejo na težave s srčnimi zaklopkami, so bolečine v prsih, šumenje srca, prekomerna utrujenost, težko dihanje in otekanje nog in stopal.
Kaj storiti: Priporočljivo je, da se ljudje, starejši od 60 let, redno posvetujejo s kardiologom in preverjajo morebitne spremembe v organu, vključno z boleznimi srčnih zaklopk. Kadar obstaja potrditev valvulopatije, zdravnik navede zdravljenje glede na doseženo zaklopko in stopnjo okvare, lahko pa je indicirana tudi uporaba diuretikov, antiaritmikov ali celo zamenjava zaklopke.